„Z njihove višine je obzorje prosto na vse strani in le malo krajev ponuja tako zanimiv razgled, kot ga lahko občudujemo z vrha, znanega pod imenom „dei pini“ (borovci), nad starim gradom Buttrio [...]. Razgled je čudovit, saj se pogled razprostira čez celotno karnijsko in julijsko verigo [...]; blizu je bela črta hudournika Ter [...] in globoka brazda Nadiže.
Tako so griči Buttria opisani v vodniku po Julijskih Predalpah.
To je čar gričevnatega „srca“ Buttria, ki se dviga na 142 m nadmorske višine griča Calvario in ga skoraj kot obramba obdaja struga Rivola, ki teče proti Ronchi di Manzano in naprej proti vzhodu, dokler ne doseže Nadiže: posebno srce, ki je ob pogledu od zgoraj zelena pika, kjer si ob boku stojijo vinogradi in oljčniki.
Podnebje, lepota krajev in razgled, ki se razprostira v vse smeri, so botrovali oblikovanju kulturne krajine in postopnemu preoblikovanju teritorija, kar je razvidno iz številnih krajevnih imen, ki spominjajo na izraz ronc, ronco, tj. zemljišče, pridobljeno s krčenjem gozdov, z ruvanjem z reznikom, rastlinja, ki je prekrivalo griče.
Griče, ki so pritegnili slikarje, umetnike in fotografe, ki so ovekovečili njihovo lepoto, samo pomislite na sloves in razširjenost znane in izjemne panoramske fotografije, ki jo je leta 1937 posnel Attilio Brisighelli.
Posebej bogat je repertoar krajevnih imen, ki izrazito nakazujejo na dejavnost krčenja gozdov (Ronchi, Roncato, Roncuz …), pa tudi prisotnost travnikov, gozdov in brajd, ki kažejo na intenzivno kmetijsko dejavnost, ki se je tam odvijala.
Danes so na gričih številne pohodniške poti, ki jih lahko prehodite peš, z nordijsko hojo ali ploggingom, s klasičnim kolesom, gorskim kolesom in v zadnjem času tudi z e-kolesom. Na teh poteh boste lahko uživali v izjemni pokrajini z bogato biotsko raznovrstnostjo, za katero je značilno zaporedje ekosistemov, z veliko raznolikostjo vrst, odvisno od pobočij, narave tal in izpostavljenosti.
Hribe zaznamujejo tudi posamezna drevesa ali skupine, kot so ciprese, borovci različnih vrst in na griču Calvario visoke sekvoje, ki so že od nekdaj značilne za pokrajino Buttria.
Pietro Zorutti se v svojem delu „La gnot d’avril su la culine di Buri“ (Aprilska noč na griču Buttria) izraža takole:
« ...Jeve la lune e spand il so lusor; Ve’ le che batt sore chèi cuatri pins Che son culì vicins! […] Che’ lune benedete in t’un moment Ilumine la tiare e il firmament...».
(Luna vzhaja in širi svoj sijaj / tu počiva nad temi štirimi borovci / ki so mi tako blizu! / Blagoslovljena tista luna, ki v istem trenutku / osvetli zemljo in nebo).